Prispevki

S.p. ob pokojnini: 40 % pokojnine ali sorazmerni del in kaj izbira pomeni za normirane odhodke

Upokojenec s s.p. ne more prejemati polne pokojnine. Izbira med polnim s.p. s 40 % pokojnine in krajšim zavarovanjem s sorazmernim delom pokojnine ne vpliva le na pokojnino, ampak tudi na normirane odhodke in davčno osnovo. Spoznajte obe poti, njune pasti in kontrolni seznam pred koncem leta.

4. november 20268 min branja
S.p. ob pokojnini: 40 % pokojnine ali sorazmerni del in kaj izbira pomeni za normirane odhodke

Ključno pravilo: z dejavnostjo znova postanete zavarovanec

Konec leta je čas, ko se mnogi normiranci odločajo, ali se bodo upokojili in kako bodo delali v letu 2027. Hkrati marsikateri upokojenec razmišlja, da bi odprl s.p. in občasno izdal kakšen račun. Obe skupini pogosto izhajata iz iste zmote, da lahko upokojenec ob polni pokojnini mirno izdaja račune prek s.p.

To ne drži. Na strani ZPIZ o samostojnih podjetnikih in zasebnikih, ki ob pokojnini opravljajo dejavnost je pravilo zapisano jasno:

"Uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje."

Pravilo velja enako za normiranca, ki se upokoji in s.p. obdrži, kot za upokojenca, ki s.p. šele odpre. Zato se ne vprašamo, ali bo pokojnina ostala cela, ampak katero od dveh poti bomo izbrali:

  • Pot A: polni s.p. z zavarovanjem za polni delovni čas in izplačilom dela starostne pokojnine.

  • Pot B: s.p. z zavarovanjem za krajši zavarovalni čas in izplačilom sorazmernega dela pokojnine.

Izbira vpliva na pokojnino in prispevke, pa tudi na nekaj, kar se pogosto spregleda: na normirane odhodke in s tem na davčno osnovo.

Pot A: polni s.p. in del pokojnine

Kdor se ponovno zavaruje za polni delovni čas, mora po pojasnilu ZPIZ o ponovnem vstopu v zavarovanje za polni delovni čas o tem obvestiti zavod. V tem času ni upravičen do izplačila pokojnine, lahko pa uveljavi izplačilo 40 % že uveljavljene pokojnine.

  • Trajanje: 40 % starostne pokojnine se izplačuje največ tri leta nadaljnjega zavarovanja za polni čas, nato se izplačuje 20 % starostne pokojnine. Tako pojasnjuje tudi stran eUprave Ugodnosti ob poznejšem upokojevanju.

  • Izjema za predčasno pokojnino: izplačila 40 % starostne pokojnine ne more uveljaviti uživalec predčasne pokojnine. Če prejemate predčasno pokojnino, pri ZPIZ preverite, katere možnosti imate vi.

  • Zaslužek ni omejen: pri izplačilu 40 % starostne pokojnine ob delu za polni čas vaš zaslužek ni omejen.

Zadnja točka je za podjetnika pomembna. Pri poti A lahko s.p. vodite v polnem obsegu in prihodkov ne omejujete, del pokojnine pa kljub temu prejemate.

Koliko znašajo prispevki pri polnem s.p.

Za oktober 2026 znašajo prispevki samozaposlenega od minimalne osnove 1.521,62 EUR skupaj 651,04 EUR na mesec (vir: preglednica FURS s prispevki samozaposlenih za oktober 2026). Gre za mesečni znesek, izračunan od minimalne osnove, in ne za letni znesek.

Svoje prispevke in akontacijo dohodnine za polni s.p. izračunate v brezplačnem kalkulatorju za normirani s.p., ki deluje brez prijave.

Past 1: neporavnani prispevki ustavijo izplačilo dela pokojnine

Samozaposlenemu, torej zavarovancu po 15. členu ZPIZ-2, se 40 % starostne pokojnine ne izplačuje, dokler nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost. Izplačilo se znova začne s prvim dnem po plačilu.

Zamuda pri plačilu prispevkov za s.p. torej ni le zadeva med vami in FURS. Dokler prispevki niso v celoti poravnani, izplačilo dela pokojnine stoji.

Past 2: bolniška odsotnost, daljša od 30 delovnih dni

40 % starostne pokojnine se ne izplačuje, če zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni. Kdo v času bolniške krije nadomestilo in kaj se medtem dogaja s prispevki, preberite v članku Bolniška odsotnost s.p.: kdo krije nadomestilo in kaj se medtem zgodi s prispevki.

Pot B: krajši zavarovalni čas in sorazmerni del pokojnine

Upokojenec lahko dejavnost opravlja tudi z zavarovanjem za krajši čas in prejema sorazmerni del pokojnine. Po pojasnilu ZPIZ mora biti samozaposleni pri tem zavarovan najmanj za četrtino polnega zavarovalnega časa.

Koliko pokojnine prejmete, je odvisno od tega, koliko ur na dan delate. Odstotke navaja pojasnilo ZPIZ o sorazmernem delu pokojnine:

Delo (ure na dan)

Sorazmerni del pokojnine

2 uri

75 %

3 ure

62,5 %

4 ure

50 %

5 ur

37,5 %

6 ur

25 %

7 ur

12,5 %

Več ur kot delate, manjši del pokojnine prejemate.

Prispevki pri poti B

Minimalna zavarovalna osnova je enaka kot pri polnem s.p. V letu 2026 je minimalna osnova 1.521,62 EUR. Prispevki se odmerijo v sorazmernem delu glede na zavarovalni čas. Če prejemate sorazmerni del pokojnine 75 % oz. ste zavarovani preko s.p. za krajši delovni čas 25 %, znašajo prispevki v primeru minimalne zavarovalne osnove 192,28 EUR. Preden se odločite za to pot, o prispevkih za svoj obseg zavarovanja povprašajte FURS oziroma ZPIZ.

Kaj izbira pomeni za normirane odhodke

Tu je del, ki ga večina spregleda. Normirani odhodki niso odvisni od tega, ali ste upokojenec, ampak od obsega zavarovanja. Pravila opisuje dokument FURS Davki za začetnike - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost:

  • Pogoj zavarovanja je izpolnjen: če je bil normiranec v davčnem letu zavarovan na podlagi samozaposlitve najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa, znašajo normirani odhodki 80 % prihodkov do 60.000 EUR in 0 % nad tem zneskom.

  • Pogoj zavarovanja ni izpolnjen: normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov do 12.500 EUR, 40 % prihodkov od 12.500 do 30.000 EUR in 0 % nad 30.000 EUR. To je nižja lestvica, ki jo mnogi poznate s popoldanskega s.p.

Dohodnina normiranca od dohodka iz dejavnosti se odmeri po stopnji 20 % oziroma 35 %, ko davčna osnova preseže zakonsko določen znesek, in se šteje za dokončen davek.

Kdo dobi katero lestvico

Pot A: če ste celo davčno leto zavarovani za polni čas, pogoj 75 % izpolnite in vam pripada 80 % normiranih odhodkov do 60.000 EUR. Če obseg zavarovanja spreminjate med letom, je za pogoj pomembno, koliko ur zavarovanja zberete v celem davčnem letu. Kaj je treba urediti ob takem prehodu, opisuje članek Iz popoldanskega v polni s.p. in nazaj: kaj morate urediti in zakaj je datum prehoda pomemben.

Pot B: zavarovani ste le za del polnega časa, zato je treba za vaš obseg zavarovanja preveriti, ali v davčnem letu dosežete 75 % minimalnega letnega sklada ur. To velja zlasti za zavarovanje za šest ur na dan, kjer odgovor ni samoumeven. Preden se odločite, to preverite pri FURS.

Primer: isti promet, dve poti

Vzemimo normiranca s prometom 40.000 EUR v letu. Pri poti A je pogoj zavarovanja izpolnjen, pri poti B predpostavimo, da ni.

Postavka

Pot A (pogoj izpolnjen)

Pot B (pogoj ni izpolnjen)

Prihodki

40.000 EUR

40.000 EUR

Normirani odhodki

80 % od 40.000 EUR = 32.000 EUR

80 % od 12.500 EUR = 10.000 EUR
40 % od 17.500 EUR = 7.000 EUR
0 % od 10.000 EUR = 0 EUR
Skupaj 17.000 EUR

Davčna osnova

8.000 EUR

23.000 EUR

Dohodnina po stopnji 20 %

1.600 EUR

4.600 EUR

Pri enakem prometu je davčna osnova pri poti B skoraj trikrat višja kot pri poti A. Davčna osnova je nižja od zakonsko določenega zneska 33.000 EUR, zato se dohodnina odmeri po stopnji 20 %. V kolikor davčna osnova preseže 33.000 €, se od razlike odmeri dohodnina po stopnji 35 %.

Razlika nastane šele nad 12.500 EUR prihodkov. Do tega zneska obe lestvici priznata enakih 80 % normiranih odhodkov, zato pri manjšem prometu izbira poti na davčno osnovo ne vpliva.

Davek pa ni edino merilo. Pot B prinaša višji del pokojnine, prispevki pa bodo drugačni kot pri polnem s.p. Odločitev zato temelji na treh številkah: koliko pokojnine prejmete, koliko plačate prispevkov in koliko dohodnine.

Kontrolni seznam pred koncem leta

  1. Izberite pot in obseg zavarovanja. Polni s.p. z delom starostne pokojnine ali krajši zavarovalni čas s sorazmernim delom pokojnine. Pri poti B izberite koliko ur na dan boste delali.

  2. Uredite spremembo prijave v zavarovanje, tako da ustreza izbrani poti in obsegu.

  3. Obvestite ZPIZ v osmih dneh. Uživalec pokojnine mora ZPIZ v osmih dneh sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na pravico do pokojnine in njeno izplačevanje.

  4. Vložite zahtevo za izplačilo dela pokojnine, torej 40 % starostne pokojnine pri poti A ali sorazmernega dela pri poti B.

  5. Redno plačujte prispevke. Pri poti A neporavnani prispevki ustavijo izplačilo dela pokojnine.

Če se odločite, da s.p. ob upokojitvi zaprete, so koraki opisani v članku Zaprtje s.p. ob koncu leta: koraki, roki in kaj ostane po izbrisu. Če kot upokojenec s.p. šele odpirate, preberite članek Kako odpreti s.p.: postopek prek SPOT, izbira dejavnosti, prijava v zavarovanje in odločitev za normirance.

Kaj pa interventni zakon in referendum?

Pravila za normirance so lahko odvisna od izida referenduma o ZIURS. Kaj bo veljalo, v tem članku ne napovedujemo. Kako ob tej negotovosti načrtovati prihodnje leto, preberite v članku Interventni zakon pred referendumom: kako naj normiranec načrtuje leto 2027.

Kje vam pri tem pomaga eSIMPLEE

Kdor ob pokojnini dela v manjšem obsegu, ima pogosto le malo računov. Za to zadostuje brezplačni paket fakturiranja s tremi dokumenti na mesec.

Po koncu leta normiranec odda davčni obračun. eSIMPLEE ga izračuna in pripravi kot XML za eDavki.

Za oceno vnaprej uporabite kalkulator za normirani s.p.:

  • Pot A: izračun za polni s.p. pokaže prispevke in akontacijo dohodnine.

  • Pot B: različica za popoldanski s.p. pokaže davčni del po nižji lestvici normiranih odhodkov. Prispevki, ki jih izpiše, pa za vaš primer ne bodo pravi, saj bodo pri zavarovanju za krajši čas drugačni.