Oktober je dober čas za kratek pregled poslovanja. Do konca leta sta še dobra dva meseca, zato že dovolj natančno veš, koliko si letos izdal(a), in lahko oceniš, kaj te še čaka. Če se tvoj letni promet bliža 60.000 evrom, je zdaj pravi trenutek, da preveriš, ali boš moral(a) postati zavezanec za DDV. Odločitev lahko sprejmeš mirno in vnaprej, ne pa šele, ko te v decembru preseneti zadnji račun.
Ta članek je namenjen normirancem, ki še nimajo identifikacijske številke za DDV in jih zanima, kako se prag računa, kaj se zgodi ob preseženju in kako si pripraviš oceno za letošnje leto.
Kaj pomeni biti mali davčni zavezanec
Dokler nisi identificiran(a) za DDV, si tako imenovani mali davčni zavezanec. V praksi to pomeni dvoje:
Na računih ne obračunavaš DDV. Naročniku zaračunaš ceno svojega dela ali blaga in nanjo ne dodaš davka na dodano vrednost.
Ne moreš uveljavljati odbitka vstopnega DDV. Vstopni DDV je davek, ki je vključen v ceno tega, kar kupiš za posel, na primer opreme, programske opreme ali storitev. Zavezanec za DDV si ta davek lahko odšteje od DDV, ki ga obračuna svojim strankam. Mali davčni zavezanec tega ne more, zato je zanj DDV na nakupih preprosto del stroška.
Za večino samostojnih podjetnikov z manjšim obsegom poslovanja je to enostavnejši način dela: ni ločenega obračunavanja davka in ni dodatnih obračunov. Katere podatke mora vsebovati račun malega davčnega zavezanca, preveri na straneh Finančne uprave RS.
Prag 60.000 evrov in kako se računa
Finančna uprava na svoji strani o identifikaciji za DDV navaja, da mora davčni zavezanec, ki v tekočem koledarskem letu preseže 60.000 evrov letnega prometa na ozemlju Slovenije, ne pa tudi 66.000 evrov, pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta. Celotno besedilo najdeš na strani FURS: Identifikacija za DDV.
Pri tem sta pomembni dve podrobnosti:
Prag se presoja po koledarskem letu. Šteje promet od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta, ne promet zadnjih dvanajstih mesecev.
Šteje promet na ozemlju Slovenije. Prag se nanaša na promet, ki se po pravilih o DDV šteje kot opravljen v Sloveniji. Če imaš naročnike tudi v tujini, preveri, kateri tvoji posli spadajo v ta znesek.
Če pri iskanju naletiš na starejše zapise, ki navajajo drugačen znesek ali obdobje zadnjih dvanajstih mesecev, jih ne upoštevaj. Merodajna je stran Finančne uprave.
Posebna tema so storitve, ki jih kupuješ iz tujine, na primer oglaševanje prek Google Ads ali Mete, in posli z naročniki iz drugih držav EU. Tam lahko obveznost identifikacije nastane ne glede na višino prometa. O tem smo podrobneje pisali v članku o atipični identifikaciji za DDV, zato tega tukaj ne ponavljamo.
Dve meji, dva scenarija
Finančna uprava loči dve meji: 60.000 evrov in 66.000 evrov. Kateri scenarij velja zate, je odvisno od tega, koliko letos dejansko preseže tvoj promet.
Promet med 60.000 in 66.000 evri
Če tvoj letni promet preseže 60.000 evrov, ne pa tudi 66.000 evrov, moraš pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta . Natančno, od katerega trenutka v tem primeru začneš obračunavati DDV, je opredeljeno na strani FURS o identifikaciji za DDV. Preberi to pravilo tam, saj je od njega odvisno, katere račune boš že izdal(a) z DDV.
Promet nad 66.000 evri
Če promet preseže tudi 66.000 evrov, moraš pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem boš presegel/presegla ta znesek. Tudi to je natančno zapisano na isti strani FURS. Če tvoja ocena kaže, da lahko presežeš tudi to mejo, si pravilo preberi takoj, ne šele ob koncu leta.
Letni promet v Sloveniji | Kaj to pomeni zate |
|---|---|
Ne presega 60.000 evrov | Ostaneš mali davčni zavezanec in promet spremljaš naprej. |
Preseže 60.000 evrov, ne pa 66.000 evrov | S prvim dnem naslednjega koledarskega leta postaneš identificiran(a) za namene DDV (zahtevek vložiš sam na eDavke). |
Preseže 66.000 evrov | Še pred dobavo, s katero presežeš 66.000 € prometa, oddaš zahtevek za pridobitev identifikacijske št. za DDV na eDavke. |
Oktobrski izračun: kako oceniš letni promet
Za odločitev ne potrebuješ zapletenih tabel. Dovolj je, da v nekaj korakih združiš to, kar že veš, in to, kar pričakuješ.
Seštej vse izdane račune od 1. januarja do danes. Ker DDV ne obračunavaš, je to preprosto vsota zneskov na računih.
Preveri, kaj od tega je promet na ozemlju Slovenije. Če imaš tuje naročnike in ne veš, kam spadajo, preveri pravila na straneh FURS ter 94.a člen ZDDV-1.
Dodaj posle, ki so že dogovorjeni do konca leta. Ponudbe, ki jih je stranka potrdila, in projekte, ki jih boš zaključil(a) do decembra.
Dodaj ponavljajoče se prihodke. Mesečna vzdrževanja, naročnine, stalne stranke.
Realno oceni še verjetne posle. December je pri mnogih dejavnostih močnejši mesec, zato ga ne podcenjuj.
Preveri izjeme. Na primer odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih sredstev.
Primer (izmišljeni zneski, samo za ponazoritev): Ana je grafična oblikovalka in normiranka brez ID številke za DDV. Sredi oktobra naredi takšen izračun:
Postavka | Znesek |
|---|---|
Izdani računi od 1. januarja do 15. oktobra | 48.300 EUR |
Potrjeni projekti do konca leta | 7.200 EUR |
Mesečno vzdrževanje za stalne stranke (2,5 meseca po 1.200 EUR) | 3.000 EUR |
Ocena letnega prometa | 58.500 EUR |
Ana je po tej oceni še pod pragom, a zelo blizu. Če sprejme še projekt za 4.000 evrov, bi njen promet znašal 62.500 evrov in bi bila v pasu med 60.000 in 66.000 evri. Če bi decembra dobila še dodatno naročilo za 5.000 evrov, bi skupaj dosegla 67.500 evrov, kar je že nad 66.000 evri. Primer pokaže, kako hitro en ali dva posla spremenita sliko, zato je smiselno oceno narediti zgodaj in jo v novembru in decembru še enkrat preveriti.
Postopek: kaj narediš, ko je verjetno, da bo prag presežen?
Zahtevek za identifikacijo v eDavkih
Zahtevek za identifikacijo za DDV vložiš elektronsko prek portala eDavki. Kateri obrazec izbereš in katere podatke potrebuješ, je opisano na strani FURS o identifikaciji za DDV. Ključno je, da zahtevek vložiš pravočasno, kot to zahteva Finančna uprava.
Kaj se spremeni na računih
Ko postaneš zavezanec za DDV, na računih navajaš svojo identifikacijsko številko za DDV, obračunani DDV pa izkazuješ ločeno od cene. Celoten seznam obveznih podatkov na računu in morebitne posebnosti za tvojo dejavnost preveri na straneh FURS, preden izdaš prvi račun z DDV.
Kaj pomeni mesečni ali četrtletni obračun DDV
Zavezanec za DDV za vsako obračunsko obdobje pripravi obračun DDV. V njem prikaže, koliko DDV je obračunal strankam in koliko vstopnega DDV si odbija, razliko pa plača ali pa mu jo vrnejo. Obračunsko obdobje je lahko mesec ali četrtletje. Katero obdobje velja zate, do kdaj moraš obračun oddati in kateri obrazec uporabiš, preveri na straneh FURS, saj so tam ta pravila zapisana natančno in v aktualni obliki.
Kaj si pripraviš vnaprej
Pregled cenika. Odloči se, ali boš DDV dodal(a) na obstoječe cene ali jih boš prilagodil(a).
Obvestilo strankam. Stalne stranke pravočasno obvesti, da se bo način zaračunavanja spremenil.
Pregled ponavljajočih se dogovorov. Pri naročninah in mesečnih pogodbah preveri, kaj je dogovorjeno glede cene.
Urejeni vhodni računi. Ko boš zavezanec, bodo računi dobaviteljev pomembni tudi za odbitek vstopnega DDV.
Vprašanja, ki si jih zastavi normiranec
Kaj se zgodi s strankami, ki niso zavezanci za DDV?
Za stranke, ki so zavezanci za DDV, je sprememba običajno manj občutna, ker si lahko DDV, ki ga plačajo tebi, praviloma odbijejo. Drugače je pri strankah, ki niso zavezanci, na primer pri fizičnih osebah ali drugih malih davčnih zavezancih. One si DDV ne morejo odbiti, zato se jim cena tvoje storitve dejansko zviša za znesek DDV.
Tu imaš dve možnosti: DDV dodaš na obstoječo ceno in stranka plača več, ali pa ohraniš končno ceno za stranko in DDV pokriješ sam(a), kar pomeni, da ti ostane manj. Če veliko delaš s končnimi potrošniki, je to vprašanje vredno premisliti že zdaj, ko še načrtuješ konec leta.
Kaj, če ocena pokaže, da ostanem pod 60.000 evri?
Potem ostaneš mali davčni zavezanec in posluješ kot doslej. Ker pa se prag presoja po koledarskem letu, promet spremljaj do konca decembra. Vsak nov večji posel lahko oceno spremeni, kot je pokazal primer zgoraj.
Spremljaj promet sproti, ne šele decembra
Največ težav nastane, ko podjetnik prag odkrije šele ob koncu leta ali celo pozneje. Temu se izogneš, če imaš številke vedno pred seboj. Analitika prihodkov v eSIMPLEE sproti pokaže, koliko si letos že izdal(a), zato lahko prag spremljaš med letom in pravočasno opaziš, da se mu približuješ.
Za konec še kratek oktobrski načrt:
Seštej promet od 1. januarja do danes in preveri, kaj se šteje kot promet v Sloveniji.
Oceni november in december na podlagi potrjenih poslov, stalnih strank in realnih pričakovanj.
Pravočasno se odloči. Če ocena nakazuje, da bo vrednost prometa presegla 60.000 evrov, preberi pravila na strani FURS, pripravi cenik in stranke ter zahtevek vloži v eDavkih, ko je to potrebno.
Z nekaj minutami računanja v oktobru si prihraniš veliko negotovosti v decembru.