Ko zboliš kot zaposlen, se stvari uredijo skoraj same: obvestiš delodajalca, ta prevzame bolniški list, nadomestilo dobiš izplačano skupaj s plačo. Ko zboliš kot samozaposlen, ni nikogar, ki bi to naredil namesto tebe. Ni delodajalca, ni kadrovske službe, dela pa tudi ne prevzame nase nihče drug. Spodaj je po korakih razloženo, kaj se v takem primeru dogaja z bolniškim listom, z nadomestilom in s prispevki - in kaj lahko pripraviš vnaprej, da posel med tvojo odsotnostjo ne obstane.
1. Kaj se zgodi, ko samozaposleni zboli
Prvi korak je vedno enak kot pri zaposlenih: obisk pri osebnem zdravniku ali pri specialistu, ki oceni tvojo začasno zadržanost od dela. Zdravnik izda elektronski bolniški list (eBOL). Papirnatega lista torej ne dobiš v roke in ga tudi ni treba nikamor nositi.
Razlika je v tem, kdo eBOL prevzame. Pri zaposlenem ga iz sistema potegne delodajalec. Samozaposleni je sam svoj zavezanec, zato mora bolniški list prevzeti sam. Za to obstaja na portalu SPOT storitev Prenos ePotrdil o zadržanosti od dela (eBOL in ePODK). To je vstopna točka za vsakega s.p., ki potrebuje svoj bolniški list ali potrdilo o negi družinskega člana.
Za dostop do storitve potrebuješ kvalificirano digitalno potrdilo oziroma drugo sredstvo elektronske identifikacije, ki ga portal SPOT podpira. Če tega še nimaš, je smiselno, da si ga urediš, ko si zdrav, ne šele takrat, ko ležiš z vročino. Vse pogoje za dostop in potek prenosa najdeš na zgornji povezavi.
Praktični nasvet: prenos ePotrdil preizkusi enkrat vnaprej, da veš, kje se storitev nahaja in kako se prijaviš. Izgubljanje po portalu v času bolezni je zadnje, kar potrebuješ.
2. Kdaj gre bolniška v breme ZZZS in kdaj ne
Pri zaposlenem prve dni zadržanosti krije delodajalec, šele nato nadomestilo prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Samozaposleni delodajalca nima, zato pri njem to breme ni prevaljeno na nikogar drugega. To pomeni dvoje:
za obdobje, ki ne gre v breme ZZZS, nadomestila ni - dohodka v tistih dneh preprosto ni, ker ne delaš;
za obdobje, ki gre v breme ZZZS, moraš zahtevek vložiti sam, sicer se ne zgodi nič.
ZZZS ima za samozaposlene ločeno pojasnilo in ločen postopek. Opisan je na strani Uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev. Tam so navedeni tudi rok za vložitev, način oddaje in dokazila, ki jih je treba priložiti.
Zahtevek se vloži na portalu SPOT: Nadomestilo – samostojni zavezanci. Zahtevek se izpolni in odda na portalu, za kar potrebuješ veljavno kvalificirano digitalno potrdilo..
Pomembno opozorilo glede pravil, ki se spreminjajo
Pravilo o tem, od katerega dne zadržanosti ZZZS krije nadomestilo samostojnim zavezancem, se je v zadnjih letih spreminjalo. Najpogostejši vzrok za zadržanost od dela je bolezen. Trenutno velja, da prvih 30 delovnih dni zadržanosti od dela krije s.p. sam, od vključno 31. delovnega dne pa nadomestilo plače krije ZZZS. V primeru zadržanosti od dela zaradi nege ali spremstva družinskega člana, darovanja krvi ali poškodbe, nastale pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ, ZZZS zadržanost od dela krije že od 1. dne zadržanosti.
Zakonodaja se pogosto spreminja. Aktualno stanje vedno preveri neposredno na straneh ZZZS, navedenih v tem članku, in sicer na dan, ko vlagaš zahtevek. Če kaj ni jasno, vprašaj na območni enoti ZZZS, kjer si zavarovan(a).
3. Pogoji za pravico do nadomestila - poravnani prispevki so ključni
Sama bolezen še ne pomeni samodejne pravice do nadomestila. Izpolnjeni morajo biti pogoji, ki jih ZZZS navaja na strani Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati. Med njimi je za samozaposlene eden posebej občutljiv:
Obveznosti iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje morajo biti poravnane.
To je v praksi najpogostejši razlog, da samozaposleni ostane brez nadomestila. Če imaš neplačane ali zamujene prispevke, se lahko zgodi, da ti pravice do nadomestila ni mogoče priznati, dokler dolga ne poravnaš. Zato:
redno preverjaj stanje obveznosti na eDavkih, kjer so vidni obračuni in plačila prispevkov;
če si v zamudi, čim prej uredi plačilo ali se z Finančno upravo dogovori o obročnem odplačilu;
če ne veš kakšno je tvoje stanje pri ZZZS, preveri pred vložitvijo vloge, ne po njej.
Poleg poravnanih obveznosti ZZZS med pogoji navaja tudi obstoj ustreznega zavarovalnega razmerja in pravilno ugotovljeno zadržanost od dela s strani pristojnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika. Celoten in vedno aktualen seznam pogojev je na zgoraj povezani strani ZZZS.
4. Koliko znaša nadomestilo in od česa se računa
Višina nadomestila ni enotna. Odvisna je predvsem od:
razloga zadržanosti - bolezen, poškodba izven dela, poškodba pri delu, nega družinskega člana, spremstvo in podobno se obravnavajo različno;
osnove za nadomestilo, ki se pri samozaposlenih ugotavlja iz zavarovalne osnove oziroma dohodkov iz preteklega obdobja;
omejitev, ki jih predpisi določajo za najvišji znesek nadomestila.
Odstotki po posameznih razlogih in veljavne omejitve so objavljeni na strani ZZZS Višina nadomestila plače. Ker se vrednosti usklajujejo in spreminjajo, jih preveri tam, ko jih dejansko potrebuješ. Enako velja za vprašanje, kako se prejeto nadomestilo obravnava z davčnega vidika - to naj ti potrdi Finančna uprava oziroma ZZZS glede na tvoj konkreten primer, saj se npr. pri normirancu obravnava dohodka, ki ni dohodek iz dejavnosti, razlikuje od obravnave prihodkov iz poslovanja.
5. Posebnost popoldanskega s.p.
Če imaš popoldanski s.p., torej si poleg dejavnosti redno zaposlen(a), velja pomembna razlika: obvezno zdravstveno zavarovanje je urejeno prek zaposlitve, ne prek dejavnosti.
Praktično to pomeni:
bolniški list se izda in obravnava v okviru zaposlitve, nadomestilo pa teče po pravilih, ki veljajo za zaposlene - torej prek delodajalca in nato v breme ZZZS;
dejavnost se s tem ne ustavi sama po sebi - s.p. ostane odprt, prispevki iz naslova dejavnosti pa se obračunavajo in plačujejo po svojih pravilih;
bolniška odsotnost iz zaposlitve ne pomeni samodejno, da lahko med tem opravljaš dejavnost - o tem, kaj je med zadržanostjo dovoljeno, odloča pristojni zdravnik.
Ker so situacije zelo individualne (odvisne od zavarovalne podlage, obsega zaposlitve in razloga zadržanosti), naj ti pravila za tvoj primer potrdi ZZZS. Izhodišče je stran Uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev, kjer je razvidno, na koga se posamezna pravila nanašajo.
6. Kaj se med boleznijo ne ustavi
To je del, ki podjetnike najbolj preseneti. Bolniška odsotnost ne zamrzne tvojih obveznosti kot zavezanca. Med odsotnostjo praviloma tečejo naprej:
prispevki za socialno varnost - obračun (obrazec OPSVZ ali OPSVD) in plačilo ostajata v tvoji pristojnosti, tudi če tisti mesec ni bilo nobenega prometa;
roki za oddajo dokumentov - obračun DDV (za zavezance), poročanje in drugi roki ne mirujejo;
rok za oddajo davčnega obračuna (obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) za preteklo leto;
obveznosti do strank - pogodbeni roki, garancije, izdaja računov za že opravljeno delo.
Ali in v kolikšni meri se prispevki v času zadržanosti obračunavajo drugače, je odvisno od tvojega statusa in razloga zadržanosti. Tega ne ugibaj: pravila preveri na spletnih straneh Finančne uprave in pri ZZZS za svoj konkreten primer. Do prejema potrditve ravnaj tako, kot da obveznosti tečejo v celoti - to je varnejša predpostavka, hkrati pa neposredno vpliva na pogoj poravnanih obveznosti iz 3. točke.
Če bolezni ni mogoče uveljaviti
V določenih primerih, na primer ob krajši odsotnosti ali kadar pogoji niso izpolnjeni, nadomestila preprosto ne bo. Zato je pri samozaposlenih likvidnostna rezerva pomembnejša kot pri zaposlenih. Rezerva v višini nekaj mesecev fiksnih stroškov (prispevki, najemnina, zavarovanja, ostali poslovni in zasebni stroški) je edina stvar, ki v resnici nadomesti to, kar ima zaposleni v obliki nadomestila za prve dni.
7. Praktični del: kako poskrbeti za posel med odsotnostjo
Večina škode ob bolniški pri samozaposlenih ne nastane zaradi izgubljenega dneva dela, ampak zaradi tega, kar se med odsotnostjo ne zgodi: računi niso izdani, plačila niso spremljana, stranke ne dobijo odgovora. To se da v veliki meri pripraviti vnaprej.
Kontrolni seznam, ki si ga pripravi za primer bolezni
Kaj | Zakaj |
|---|---|
Urejeno digitalno potrdilo in preizkušen dostop do SPOT in eDavkov | Da lahko prevzameš eBOL in oddaš vlogo tudi z domačega kavča |
Poravnani prispevki brez zamud | Ker je to pogoj za priznanje nadomestila pri ZZZS |
Seznam odprtih projektov z roki in kontakti strank | Da lahko v petih minutah obvestiš vse, na katere vpliva tvoja odsotnost |
Pripravljeni računi za ponavljajoče se storitve | Da prihodek ne izgine samo zato, ker računa ni nihče izdal |
Pregled neplačanih računov in opomnikov | Ker je med boleznijo denarni tok pomembnejši kot kdaj prej |
Kratko sporočilo za stranke (vnaprej napisano) | Da komunikacija ni odvisna od tega, kako se tisti dan počutiš |
Komunikacija s strankami
Kratko, jasno in brez podrobnosti o zdravstvenem stanju. Sporoči začasno odsotnost, kdaj predvidoma lahko odgovoriš in kaj to pomeni za dogovorjene roke. Večina strank razume odsotnost v primeru bolezni; težje pa sprejemajo molk.
Kje ti pri tem pomaga eSIMPLEE
Žal ti ne moremo pomagati pri hitrejšem okrevanju ali pri ureditvi bolniške in plačila prispevkov. Lahko ti pa olajšamo, da administrativni del posla ne stoji, medtem ko ti okrevaš:
Fakturiranje vnaprej - račune za ponavljajoče-se in že dogovorjene storitve pripraviš, ko si zdrav(a), in jih pošlješ po e-pošti takrat, ko je treba.
Sledenje plačilom - v vsakem trenutku vidiš, kateri računi so plačani in kateri ne.
Samodejni opomniki za neplačane račune - zamudnike opominja sistem, ne ti, tako da denarni tok teče naprej tudi med odsotnostjo.
Davčni obračun iz že izdanih dokumentov - ker se podatki zbirajo sproti ob izdaji računov, se obračun pripravi iz tega, kar je že v sistemu, in ti ni treba za nazaj rekonstruirati celega leta.
Zdravje je tisto, kar potrebuje tvojo pozornost, ko zboliš. Vse ostalo - bolniški list prek portala SPOT, vloga pri ZZZS in računi, ki morajo iti ven - pa naj bo pripravljeno tako, da se ne bo zrušilo skupaj s tvojim urnikom.