Ustavno sodišče odprlo pot referendumu o ZIURS: kaj to pomeni za s.p.jevce?
Ustavno sodišče je 24. julija 2026 razveljavilo sklep Državnega zbora, s katerim je ta razglasil, da referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS, EPA 15-X, Uradni list RS, št. 771/26) ni dopusten. Za samozaposlene to pomeni predvsem eno: davčne razbremenitve, ki jih zakon prinaša, še zdaleč niso dokončne.
Kaj je ustavno sodišče dejansko odločilo
Državni zbor je konec maja 2026 sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Utemeljitev je bila, da zakon v več kot polovici členov ureja davke in obvezne prispevke - torej področja, o katerih drugi odstavek 90. člena Ustave referendum izrecno prepoveduje.
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-106/26 to razlago zavrnilo. Ugotovilo je, da ZIURS vsebuje tudi obsežne določbe s področja delovnega prava, zdravstva in zavarovanj, ki z davki in obveznimi prispevki niso neposredno povezane. Ker te določbe niso zanemarljive, zakona ni mogoče obravnavati kot izključno davčnega, referendum pa se lahko razpiše o celotnem besedilu zakona. Sodnik Marko Starman je glasoval proti in v odklonilnem ločenem mnenju opozoril, da zakonodajna tehnika ne sme izničiti ustavnih omejitev referenduma o davkih.
40.000 podpisov, rok pa teče šele od 1. septembra
Referendumsko pobudo so vložili sindikati pod vodstvom Branimirja Štruklja in zanjo zbrali že 47.223 podpisov. Za vložitev same zahteve za razpis referenduma pa morajo zdaj zbrati 40.000 overjenih podpisov volivk in volivcev, in sicer v 35 dneh.
Ker je ustavno sodišče odločilo s precejšnjo zamudo in je odločitev sporočilo sredi počitniškega obdobja, ki po zakonu o referendumu traja od 15. julija do 31. avgusta, roki v tem času ne tečejo. Rok 35 dni bo zato lahko začel teči šele 1. septembra 2026. Odločitev o usodi zakona torej realno pade v (pozno) jesen.
Zakaj je to pomembno za s.p.-jevce?
Če bodo podpisi zbrani in bodo volivci na referendumu zakon zavrnili, pade celoten zakon - in z njim vse davčne spremembe za samozaposlene. Te pa niso majhne, saj ZIURS obdavčitev normirancev v veliki meri vrača v obdobje pred spremembami Golobove vlade.
Polni normirani s.p.
Prihodki | Predlagani normirani odhodki |
|---|---|
Do 100.000 EUR | 80 % |
100.000 - 120.000 EUR | 70 % |
120.000 - 150.000 EUR | 40 % |
Nad 150.000 EUR | 0 % (obvezen izstop, če dvoletno povprečje presega znesek 150.000 EUR) |
Popoldanski s.p.
Prihodki | Predlagani normirani odhodki |
|---|---|
Do 50.000 EUR | 80 % |
50.000 - 70.000 EUR | 70 % |
Nad 70.000 EUR | 0 % (obvezen izstop, če dvoletno povprečje presega znesek 70.000 EUR) |
Poleg višjih normiranih odhodkov in dviga meje za obvezen izstop (s 120.000 na 150.000 EUR za polne in s 60.000 na 70.000 EUR za popoldanske normirance) zakon prinaša še:
enotno 20-odstotno davčno stopnjo za vse normirance namesto stopničaste obdavčitve;
mikro s.p. - za samozaposlene s prihodki do višine bruto minimalne plače (okvirno 18.000 EUR letno) se prispevki znižajo na približno 250 EUR mesečno namesto današnjih približno 650 EUR;
študentski s.p. - oblika, primerljiva s popoldanskim s.p., z nižjimi prispevki in brez izgube študentskega statusa.
Vse ukrepe smo podrobneje razčlenili v ločenem prispevku o interventni zakonodaji.
Kaj svetujemo?
Do jasnega izida usode zakona se splača računati na oba scenarija. Če razmišljate o odprtju s.p. ali o prehodu med normirance, preverite, kako se vam izračun izide po veljavni ureditvi - in ne le po tisti, ki jo obljublja ZIURS. Enako velja za odločitve o preboju meje prihodkov do konca leta.