Se normirancem obeta razbremenitev? Predlog interventne zakonodaje za razvoj Slovenije s strani NSi, SLS, FOKUS ter Demokratov in Resnice

Desnosredinski trojček strank NSi, SLS in FOKUS je skupaj s stranko Demokrati in Resnica parlamentarnim strankam poslal predlog interventne zakonodaje za razvoj Slovenije, ki med drugim predvideva bistvene razbremenitve za samostojne podjetnike - tako za normirance kot za tiste, ki šele razmišljajo o vstopu v podjetniške vode.

Poglejmo, kaj konkretno predlog prinaša.

Ukinitev omejitve za ponovni vstop med normirance

Ena od najbolj dobrodošlih sprememb je ukinitev omejitve za ponovni vstop v sistem normiranega s.p. za tiste, ki so svoj normirani s.p. zaprli. Spomnimo - po najnovejši zakonodaji 5-letna omejitev ponovnega vstopa še vedno velja za podjetnike, ki:

• so morali izstopiti iz sistema normirancev zaradi preboja meje prihodkov, ali

• so v času zaprtja s.p. imeli prihodke, ki so presegali zakonsko določene meje.

Predlog torej odpravlja to omejitev in s tem omogoča večjo fleksibilnost podjetnikom, ki bi se želeli ponovno vrniti med normirance.

Dvig meje za obvezen izstop iz sistema normirancev

Predlog predvideva dvig meje za obvezen izstop iz sistema normiranih s.p.jev:

	Trenutna meja	Predlagana meja
Polni normirani s.p.	120.000 EUR	150.000 EUR
Popoldanski s.p.	60.000 EUR	70.000 EUR

Meje bi se torej vrnile na ravni, primerljive s tistimi, ki so veljale pred vlado dr. Roberta Goloba (za polne normirance celo na identično raven 150.000 EUR).

Enotna davčna stopnja 20 %

Predlog predvideva tudi vrnitev enotne davčne stopnje v višini 20 % za vse normirance - tako kot je veljalo pred ureditvijo iz Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). To pomeni odpravo progresivnih davčnih stopenj in poenostavitev sistema obdavčitve.

Spremembe normiranih odhodkov

Ena ključnih sprememb se nanaša na normirane odhodke. Primerjajmo trenutno ureditev s predlagano:

Polni normirani s.p.

Prihodki	Trenutni normirani odhodki	Predlagani normirani odhodki
Do 60.000 EUR	80 %	80 %
60.000 - 100.000 EUR	0 %	80 %
100.000 - 120.000 EUR	0 %	70 %
120.000 - 150.000 EUR	Obvezen izstop	40 %
Nad 150.000 EUR	Obvezen izstop	0 % (obvezen izstop)

Popoldanski s.p.

Prihodki	Trenutni normirani odhodki	Predlagani normirani odhodki
Do 12.500 EUR	80 %	80 %
12.500 - 30.000 EUR	40 %	80 %
30.000 - 50.000 EUR	0 %	80 %
50.000 - 60.000 EUR	0 %	70 %
60.000 - 70.000 EUR	Obvezen izstop	70 %
Nad 70.000 EUR	Obvezen izstop	0 % (obvezen izstop)

Spremembe so torej zelo občutne in bi uvedle bolj postopno dvigovanje prispevkov in dohodnine za podjetnike z višjimi prihodki, kar je - sploh v luči vnovične hitre rasti cen življenjskih potrebščin - zelo dobrodošel ukrep.

Spomnimo: glede na trenutno zakonodajo, polnemu normirancu ob preseganju praga minimalnih prispevkov (kar se zgodi pri prb. 65.000 EUR letnega prometa) od dodatnih 10.000 EUR prihodkov država - ko je upoštevana tudi rast prispevkov - v obliki davkov in prispevkov pobere kar 60 % dodatnega zaslužka. Dolgoročni neto zaslužek pri polnemu normirancu s 75.000 EUR prihodkov je tako na letni ravni le 4.003,16 EUR višji od tistega, ki ima 65.000 EUR letnih prihodkov.

Vas zanima, koliko davkov in prispevkov bi v primeru sprejetja zakonodaje plačali vi? Naš kalkulator davkov in prispevkov že vključuje možnost izračuna na podlagi predloga spremenjenih meja desnosredinskega trojčka.

Uvedba »mikro s.p.« - rešitev za tiste z najnižjimi prihodki

Posebej zanimiv je predlog uvedbe t. i. »mikro s.p.« za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače (približno 18.000 EUR letno). Ti podjetniki bi plačevali prispevke v višini 45 % minimalne letne plače namesto trenutnih 60 % povprečne plače.

V praksi to pomeni:

• Trenutni minimalni prispevki: približno 650 EUR mesečno

• Predlagani prispevki za mikro s.p.: približno 250 EUR mesečno

To bi bila izjemno dobra novica za tiste podjetnike, ki imajo nižje prihodke in jim ob trenutnih minimalnih prispevkih na koncu meseca ne ostane niti za minimalno plačo. Že veste koliko mora polni normirani s.p. v 2026 sploh zaslužiti, da mu ostane minimalna plača?

Študentski samostojni podjetnik

Predlog uvaja tudi povsem nov koncept - »študentski s.p.«, ki bi bil po obliki in pogojih primerljiv s popoldanskim s.p. Študentski podjetnik bi imel bistveno nižje prispevke do določenega praga prihodkov, hkrati pa bi ohranil ugodnosti študentskega statusa.

Spomnimo - študenti že sedaj lahko odprejo polni s.p. in s tem ne izgubijo možnosti brezplačnega študija. Vendar pa ob odprtju polnega s.p. izgubijo številne ugodnosti, med drugim:

• študentske bone za prehrano,

• subvencioniran prevoz,

• bivanje v študentskem domu,

• in druge ugodnosti, ki jih uživajo ostali študenti.

Poleg tega se takoj srečajo z visokimi prispevki - tudi ob subvenciji prispevkov ob prvem odprtju s.p. le-ti trenutno znašajo kar 465,78 EUR mesečno, kar za študenta na začetku podjetniške poti in brez zadostne finančne rezerve predstavlja velik izziv.

Potencialna past: stopnica pri mikro s.p.

Čeprav je predlog v osnovi zelo pozitiven, velja izpostaviti potencialno težavo pri mikro s.p., na katero je smiselno opozoriti.

Primer: Polnemu normirancu z 22.000 EUR letnih prihodkov bi po plačilu polnih prispevkov (651,04 EUR mesečno) na računu ostalo manj kot normirancu z 18.000 EUR prihodkov, ki bi plačeval le približno 250 EUR mesečno kot mikro s.p. Tako nastane t. i. »mrtva cona« med približno 18.000 in 23.000 EUR prihodkov, v kateri ves dodatni zaslužek dejansko odteče v blagajno države.

Rešitev bi bila stopničasto progresivno višanje osnove za plačilo prispevkov namesto ene same meje. Konkretno:

• Prispevki za mikro s.p. bi se vezali na povprečno plačo, a v višini 25 % namesto 60 % (kar bi trenutno mesečno naneslo prb. 270 EUR in poenostavilo zakonodajo, saj bi bili tako »polni« prispevki kot tudi »mikro« prispevki vezani na isto referenco - t.j. povprečna bruto plača v prejšnjem letu).

• Za vsakih dodatnih 1.000 EUR letnega zaslužka nad mejo mikro s.p. bi se prispevki dvignili za 5 odstotnih točk.

• Tako bi za vsakih 1.000 EUR dodatnega letnega zaslužka podjetnik plačeval dodatnih približno 54 EUR mesečno.

• Pri zaslužku približno 25.000 EUR bi se podjetnik po prispevkih popolnoma izenačil s tistimi, ki plačujejo prispevke na osnovi 60 % povprečne plače.

S takšnim pristopom bi se izognili nelogični situaciji, v kateri bi podjetnik z višjimi prihodki na koncu imel manj kot tisti z nižjimi.

Kaj to pomeni za normirance?

Če bo predlog v celoti ali vsaj delno sprejet, bo to zelo dobra novica za:

1. obstoječe normirance, ki bi bili deležni nižjih davkov in višjih pragov,

2. študente, ki se želijo podati v podjetniške vode brez izgube študentskih ugodnosti in nimajo močnega finančnega zaledja ter finančnih rezerv s katerimi bi lahko takoj krili visoke prispevke,

3. podjetnike z nižjimi prihodki, ki jim trenutni prispevki predstavljajo nesorazmerno breme.

Predlog je trenutno v fazi usklajevanja med parlamentarnimi strankami, zato spremljajte naš blog za nadaljnje novice o morebitnih spremembah.