Veliko normiranih s.p. je prepričanih, da jih DDV ne zadeva, ker so daleč pod pragom za obvezno identifikacijo. To drži - dokler ne naredijo enega od dveh povsem vsakdanjih korakov: kupijo oglaševanje pri Googlu ali Meti ali izdajo račun podjetju iz druge države članice EU. Obe situaciji sprožita isto obveznost: pridobitev identifikacijske številke za DDV za posebne namene, v praksi znano kot atipična identifikacija.
V nadaljevanju je razloženo, kaj pomeni biti mali davčni zavezanec, kaj konkretno sproži atipično identifikacijo, do kdaj jo moraš urediti in kaj po njej redno oddajaš.
Kdo je mali davčni zavezanec in zakaj misli, da ga DDV ne zadeva
Oprostitev za male davčne zavezance ureja 94. člen ZDDV-1. Finančna uprava v svojih pojasnilih navaja prag 60.000 EUR obdavčljivega prometa na ozemlju Slovenije v predhodnem koledarskem letu, ob prekoračitvi v tekočem letu pa tudi mejo 66.000 EUR. Dokler ostajaš pod pragom in se ne identificiraš prostovoljno, DDV na svojih računih ne obračunavaš.
Prav zato se pri normirancih pogosto ustvari napačen občutek varnosti. Oprostitev po 94. členu se namreč nanaša na obračunavanje DDV od tvojih dobav v Sloveniji. Ne odpravi pa obveznosti, ki nastanejo takrat, ko v igro vstopi čezmejna storitev.
Aktualno besedilo pragov in celotnega 94. člena preveri neposredno v zakonu na PISRS - ZDDV-1, pojasnila pa v gradivih FURS Splošno o DDV in Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV.
Dve vsakdanji situaciji, ki sprožita isto obveznost
1. Kupiš storitev, pri kateri je plačnik DDV prejemnik
Najpogostejši primer pri normiranem s.p. je nakup digitalnega oglaševanja - Google Ads, oglasi na Facebooku in Instagramu prek Mete - kjer je izdajatelj računa davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici EU (ali v tretji državi). Enako logiko imajo tudi številna druga naročniška orodja, gostovanje, licence in storitve raznoraznih izvajalcev.
Pri takih storitvah se davčna obveznost prenese na prejemnika, torej nate. Ker je plačnik DDV prejemnik storitve, potrebuješ identifikacijsko številko za DDV, čeprav si sicer mali davčni zavezanec in DDV na svojih računih ne obračunavaš.
2. Izdaš račun podjetju iz druge države članice
Druga stran iste medalje: opravljaš storitve, pri katerih je kraj obdavčitve po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 tam, kjer ima sedež prejemnik. To je splošno pravilo za storitve, opravljene davčnim zavezancem. Če torej kot razvijalec, oblikovalec, svetovalec ali marketingar izdaš račun podjetju v Avstriji, na Nizozemskem ali v Nemčiji, storitev ni obdavčena v Sloveniji, ampak v državi naročnika.
Tudi ta transakcija sproži obveznost pridobitve identifikacijske številke za posebne namene.
Bistvo: pomembna ni višina zneska. Že en račun Googla za 30 EUR oglaševanja ali en račun tvojemu prvemu naročniku iz EU postavi enake formalne zahteve kot velik posel.
Kaj je atipična identifikacija in kako jo urediš
FURS v gradivu o davčnih zavezancih in identifikaciji pojasnjuje, da mali davčni zavezanec v teh primerih vloži obrazec DDV-P2 in pri tem označi polje 18 - Opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1. Izdana identifikacijska številka za DDV se izda samo za ta namen. To pomeni, da za svoje dobave v Sloveniji ostajaš mali davčni zavezanec, oproščen po 94. členu ZDDV-1, in na domačih računih DDV ne obračunavaš.
Obrazec DDV-P2 oddaš elektronsko v eDavkih. Postopek in dokumentacijo najdeš na strani FURS - Identifikacija za DDV.
Do kdaj moraš vložiti DDV-P2
To je točka, na kateri normiranci najpogosteje zamudijo. Portal SPOT navaja, da je treba identifikacijsko številko za DDV pridobiti pred prvo prejeto storitvijo, oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da bo zavezanec tako storitev prejel.
Praktično to pomeni: če načrtuješ, da boš ta mesec zagnal prvo kampanjo v Google Ads ali izdal prvi račun naročniku v EU, DDV-P2 vložiš prej, ne po prejemu računa. Podrobnosti so na strani SPOT - Davek na dodano vrednost.
Kaj sledi po identifikaciji: obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo
Z identifikacijsko številko pridejo tudi redne obveznosti poročanja. Poleg obračuna DDV je pri čezmejnih transakcijah znotraj EU predvideno tudi rekapitulacijsko poročilo.
Glede rokov SPOT in gradivo FURS Splošno o DDV navajata, da je pri transakcijah znotraj EU, pri katerih je obvezno rekapitulacijsko poročilo, rok za predložitev obračuna DDV 20. dan meseca, ki sledi obdobju, v ostalih primerih pa zadnji delovni dan naslednjega meseca.
Obveznost | Kje oddaš | Rok |
|---|---|---|
DDV-P2 (prijava za identifikacijo) | eDavki | Pred prvo prejeto storitvijo oziroma za mesec, v katerem je verjetno, da jo boš prejel (SPOT) |
Obračun DDV | eDavki | 20. v mesecu za pretekli mesec (oz. prvi naslednji delovni dan, če je 20. v mesecu nedelovni dan) pri transakcijah znotraj EU z obveznim rekapitulacijskim poročilom, sicer zadnji delovni dan naslednjega meseca |
Rekapitulacijsko poročilo | eDavki | 20. v mesecu za pretekli mesec (oz. prvi naslednji delovni dan, če je 20. v mesecu nedelovni dan) |
Evidence | eDavki | 20. v mesecu za pretekli mesec (oz. prvi naslednji delovni dan, če je 20. v mesecu nedelovni dan) |
Vse tri obrazce - DDV-P2, obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo, ter evidence - oddaš v eDavkih.
Alternativa pri storitvah naročnikom v EU: čezmejna ureditev za mala podjetja
FURS v gradivu o identifikaciji za namene DDV pri primeru malega davčnega zavezanca, ki opravi storitev naročniku v drugi državi članici, omenja tudi možnost posebne čezmejne ureditve za mala podjetja, pri kateri zavezanec uporablja identifikacijsko številko s pripono EX.
Ta ureditev je namenjena malim podjetjem, ki želijo oprostitev uveljavljati tudi v drugih državah članicah. Ker so pogoji, pragovi in obveznosti poročanja pri tej ureditvi specifični, jih pred odločitvijo preveri neposredno v gradivu FURS in na strani FURS o identifikaciji za DDV. Za nakup oglaševanja pri dobavitelju iz EU ali s tretje države ta ureditev ne pride v poštev - tam gre za prejem storitev, pri kateri je plačnik DDV prejemnik.
Prostovoljna identifikacija: odločitev za najmanj dve leti
Nekateri normiranci se za identifikacijo odločijo prostovoljno, na primer zato, ker imajo veliko nabav pri zavezancih ali ker to pričakujejo njihovi naročniki. FURS navaja, da je prostovoljno identifikacijo treba vnaprej prijaviti in da jo je nato treba uporabljati najmanj dve koledarski leti.
Za normiranega s.p., ki dela pretežno z fizičnimi osebami ali z manjšimi domačimi naročniki, je to pomembna zaveza - dve leti rednega obračunavanja in poročanja se ne da preklicati ob prvem nezadovoljstvu. Zato je smiselno najprej preveriti, ali zadošča identifikacija samo za posebne namene po polju 18 obrazca DDV-P2.
Kje pri tem konkretno pomaga eSIMPLEE
eSIMPLEE ne nadomešča eDavkov, olajša pa dva dela, ki v čezmejnem poslovanju vzameta največ časa.
Fakturiranje za tuje naročnike
Večjezični računi za naročnike iz drugih držav članic, tako da ti ni treba ročno prevajati postavk in besedila.
Lastno številčenje računov, ki ga prilagodiš svoji praksi in ohraniš zaporedje tudi pri mešanici domačih in tujih naročnikov.
Pošiljanje s sledenjem dostave, da veš, ali je naročnik račun res prejel in odprl - koristno predvsem pri prvih sodelovanjih s tujino.
Kontrolni seznam korakov
Preveri, ali si v eni od dveh situacij: prejemaš storitev, pri kateri je plačnik DDV prejemnik (Google Ads, Meta, orodja iz EU ali tretjih držav), ali opravljaš storitev z krajem obdavčitve po sedežu prejemnika (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1).
Ukrepaj vnaprej: identifikacijsko številko pridobi pred prvo prejeto storitvijo oziroma za mesec, v katerem je verjetno, da jo boš prejel.
Vloži DDV-P2 v eDavkih in označi polje 18 - Opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1.
Preveri odprta vprašanja v viru: klavzulo na računu, obdobje obračunavanja, pravico do odbitka, obravnavo tretjih držav in vpliv na davčno osnovo - v gradivu FURS o identifikaciji ali v ZDDV-1 na PISRS. Pri izdaji računov in ostalih fakturnih dokumentov preko eSIMPLEE se klavzule za najpogostejše situacije avtomatsko dodajo na dokument glede na vaš tip s.p.ja in glede na stranko. Vseeno pa morate biti pozorni v primeru, če morate dodati še katere zelo specifične klavzule glede na vaše poslovanje.
Uredi izdajanje računov: v fakturiranju pripravi večjezične račune z lastnim številčenjem in jih pošlji s sledenjem dostave.
Zbiraj prejete račune sproti.
Redno oddajaj obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo v eDavkih, z upoštevanjem roka 20. dan naslednjega meseca (oz. prvi naslednji delovni dan, če je 20. v mesecu nedelovni dan) pri transakcijah znotraj EU z obveznim rekapitulacijskim poročilom oziroma zadnjega delovnega dneva naslednjega meseca v ostalih primerih. Kazni so zelo visoke - mesečna DDV-O poročila in evidence so obvezna tudi če v nekemu mesecu ni bilo nobenega prometa, medtem ko je rekapitulacijsko poročilo obvezno le, če je v preteklemu mesecu prišlo do kakšnega prometa.
Če razmišljaš o prostovoljni identifikaciji, upoštevaj, da jo je treba prijaviti vnaprej in uporabljati najmanj dve koledarski leti.
Zaključek je preprost: nakup oglaševanja pri Googlu ali Meti in prvi račun naročniku iz EU nista veliki poslovni dogodek, formalno pa te postavita v isti položaj. Pravočasno vložen DDV-P2 in urejeno vodenje izdanih ter prejetih računov naredita razliko med nekaj minutami dela na mesec in nepotrebnim naknadnim urejanjem.