Ali lahko odprem s.p. dokler študiram?

Kratki odgovor: da, s.p. lahko odprete tudi med študijem. A preden se odločite za ta korak, morate vedeti, kaj pridobite in kaj izgubite. Študent s s.p. namreč ni deležen nobenih posebnih olajšav - obravnavan je enako kot vsak drug samostojni podjetnik. Kljub temu pa odprtje s.p. v določenih primerih predstavlja finančno pametnejšo odločitev kot študentsko delo.

Katere študentske ugodnosti izgubite?

Ko odprete s.p., izgubite večino ugodnosti, ki jih sicer uživate kot študent. Med najpomembnejšimi so:

• Subvencionirana študentska prehrana - pravice do subvencioniranih bonov za prehrano ne boste imeli več, saj Zakon o subvencioniranju študentske prehrane izključuje študente, ki opravljajo samostojno dejavnost.

• Subvencioniran prevoz - kot imetnik s.p. izgubite pravico do subvencionirane mesečne vozovnice za javni prevoz.

• Subvencionirano bivanje v študentskem domu - pravica do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih je vezana na pogoje, ki jih z odprtjem s.p. praviloma ne izpolnjujete več.

• Državna štipendija - dohodek iz s.p. vpliva na izračun upravičenosti do državne štipendije, zato jo boste zelo verjetno izgubili.

• Zdravstveno zavarovanje preko staršev - kot samostojni podjetnik plačujete obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje skupaj z ostalimi mesečnimi prispevki za socialno varnost.

• Starši vas več ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana

Kaj ohranite?

Dobra novica je, da ohranite pravico do brezplačnega študija. Vpis in nadaljevanje študija na rednem programu ostaneta brezplačna - odprtje s.p. na to ne vpliva. Študij lahko torej dokončate pod enakimi pogoji kot vaši kolegi brez s.p.

Nižji prispevki ob prvem odprtju s.p.

Edina finančna ugodnost, ki jo lahko izkoristite, ni vezana na študentski status, temveč na dejstvo, da s.p. odprete prvič. Ob prvem vpisu v Poslovni register Slovenije imate namreč pravico do nižjih prispevkov v prvih dveh letih po odprtju s.p.ja.

To olajšavo lahko izkoristi vsak, ki prvič odpre s.p. - ne le študentje. Posebnega statusa »študentski s.p.« (zaenkrat?) v zakonodaji ne poznamo.

Za podrobnejše izračune glede višine mesečnih prispevkov si lahko ogledate naš kalkulator.

Kdaj se s.p. bolj splača kot študentsko delo?

Pri študentskem delu je razlika med skupnim zneskom računa (brez DDV) in neto izplačilom študentu približno 35 %. Študent nato od prejetega zneska plača še akontacijo dohodnine, če preseže določen letni prag. To pomeni, da študentu od 1.000 EUR bruto bruto stroška delodajalca ostane pičlih 646,67 EUR. Na študentski napotnici se sicer pojavi bruto znesek (751,51 EUR) in ne skupni strošek delodajalca (1.000 EUR), zato je pri tovrstnih preračunavanjih smiselno upoštevati dejanski strošek delodajalcev - torej bruto bruto - in ne le strošek na podlagi bruto urne postavke.

Pri normiranem s.p. pa so mesečni prispevki za socialno varnost v primeru minimalne zavarovalne osnove fiksni, davek pa do višine 60.000 EUR letnega zaslužka plačate le na 20 % prihodkov (ker se 80 % prizna kot normirani odhodki), in sicer po 20-odstotni stopnji. To pomeni, da je efektivna davčna obremenitev prihodkov le 4 %.

Ključna razlika je torej v tem, da so pri s.p. prispevki ob fiksni glede na zavarovalno osnovo, ki je do letnega zaslužka v višini prb. 60.000 EUR enaka. Če zaslužite dovolj, da se fiksni mesečni stroški prispevkov »razpršijo« čez višji prihodek, postane s.p. cenovno ugodnejši kot študentsko delo. Praviloma se to zgodi pri mesečnih prihodkih nekje nad 2.000 € bruto.

Primer: če kot študent prek študentskega servisa zaslužite 3.000 € bruto mesečno, bo neto izplačilo precej nižje, kot če bruto bruto vsoto (skupni strošek delodajalca) v višini 3.991,98 fakturirate prek normiranega s.p. z znižanimi prispevki v prvem letu poslovanja, skupni strošek delodajalca pa se ne spremeni.

Pozor

Pri študentskem delu se prispevki odvedejo po zaslužku. Če imate s.p. pa je potrebno prispevke plačati do 20. v mesecu ne glede na to koliko (če sploh) ste zaslužili v prejšnjem obdobju. Zato je potrebna večja mera previdnosti pri načrtovanju izdatkov in je priporočljivo imeti tudi vsaj nekaj denarne rezerve.

Prav tako je pri preračunavanju potrebno upoštevati dejstvo, da imate kot s.p. tudi nekatere druge povezane stroške - poslovni bančni račun, morebitno računovodstvo, osnovna oprema za delo, ki jo mora s.p. sam zagotoviti (pri delu preko študentskega servisa pa jo npr. zagotovi delodajalec), itd.

Zaključek

Odprtje s.p. med študijem je povsem mogoče in zakonito. Izgubili boste večino študentskih ugodnosti - subvencionirano prehrano, prevoz, bivanje in najverjetneje štipendijo -, ohranite pa pravico do brezplačnega študija. Če pričakujete redne in višje prihodke, je normirani s.p. lahko finančno pametnejša izbira od študentskega dela. Preden se odločite, pa vam svetujemo, da natančno izračunate, ali bodo vaši prihodki dovolj visoki, da bodo pokrili fiksne mesečne prispevke in nadomestili izgubljene študentske ugodnosti.