S.p. pomeni, da dejavnost opravljate kot fizična oseba, v svojem imenu in na svoj račun. To hkrati pomeni, da za obveznosti iz dejavnosti odgovarjate z vsem svojim premoženjem, ne le s tistim, kar ste vložili v posel.
Normiranec ni posebna oblika podjetja, ampak način ugotavljanja davčne osnove. Namesto dejanskih stroškov se vam kot odhodek prizna vnaprej določen delež prihodkov - normirani odhodki. Davčno osnovo torej dobite tako, da od prihodkov odštejete ta pavšalni delež, ne pa svojih računov za stroške.
To je vaša izbira in ne privzeta nastavitev. Če imate visoke dejanske stroške, je obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih lahko ugodnejša - izračun je odvisen od vaše dejavnosti in vaših številk. Preden se odločite, oboje primerjajte oziroma se posvetujte z davčnim svetovalcem.
Poenostavitev velja samo za stroškovno knjigovodstvo. Tudi normiranec vodi evidenco izdanih računov, upošteva pravila o obvezni vsebini računov in hrani izdane račune. »Nič knjigovodstva« torej ne drži.
Spodnja merila vam pomagajo presoditi, ali je normirani sistem smiseln za vaš primer. To niso priporočila - odločitev je vaša.
To je pomembna razlika, ki določi skoraj vse drugo - višino prispevkov, mejo za izstop iz sistema normiranca in meje priznanih odhodkov. Odloča en sam pogoj: ali ste že obvezno zavarovani za polni delovni čas na drugi podlagi, običajno iz zaposlitve. Če ste, lahko poslujete kot popoldanski s.p., sicer pa kot polni s.p.
Kot upokojenec ne morete plačevati pavšalnih prispevkov kot »popoldanski« s.p.: z začetkom opravljanja dejavnosti se znova obvezno zavarujete, zato se lahko spremeni tudi izplačevanje pokojnine. Kaj to pomeni za vašo pokojnino, preverite pri ZPIZ-u, podrobnosti pa najdete v vodiču za popoldanski s.p.
Davek normiranca je cedularen in dokončen: obračuna se od davčne osnove in se ne prišteva k vaši ostali dohodnini.
| Prihodki | Normirani odhodki | Stopnja davka |
|---|---|---|
| 0 - 60.000 € | 80 % | 20 % |
| 60.000 - 120.000 € | 0 % | 20 % |
| nad 120.000 € | 0 % | 35 % |
Razredi veljajo za leto 2026.
Stopnje veljajo po razredih in ne za celoten prihodek: 80 % normiranih odhodkov se npr. prizna za prvih 60.000 €, tudi če skupni prihodki ta prag presežejo.
4 % prihodkov je izključno dohodnina za prihodke do 60.000 €. Prispevki za socialno varnost so ločeni in bistveno višji - izračunajte jih v kalkulatorju.
Za popoldanski s.p. veljajo drugačne meje razredov in drugačni odstotki normiranih odhodkov kot v zgornji tabeli. Podroben pregled razredov najdete v vodiču za popoldanski s.p.
Prispevki za socialno varnost niso del zgornjih stopenj in so praviloma bistveno višji od davka. Pri polnem s.p. se odmerijo od zavarovalne osnove med 60 % in 3,5-kratnikom povprečne bruto plače v prejšnjem letu, pri čemer v prvem letu velja najnižja osnova, če pa s.p. odpirate prvič, ste upravičeni še do olajšave. Pri popoldanskem s.p. gre za pavšalni znesek, ki ni odvisen od prihodkov - podrobnosti v vodiču za popoldanski s.p.
Pavšali in osnove se spreminjajo najmanj enkrat letno. Aktualen izračun za svoj primer naredite v kalkulatorju.
To je drugačen pogoj od razredov zgoraj. Razredi določajo, koliko davka plačate; ta pogoj pa določa, ali v sistemu normiranca sploh lahko ostanete.
Iz sistema morate obvezno izstopiti, če vaši povprečni prihodki zadnjih dveh zaporednih davčnih let presežejo 120.000 € pri polnem oziroma 50.000 € pri popoldanskem s.p.
Prekoračitev vas ne izloči sredi leta - izstop učinkuje od naslednjega davčnega leta naprej.
Zakon o gospodarskih družbah (10.a člen) določa prepovedi za vpis samostojnega podjetnika. To je najpogostejši razlog, da nekdo obtiči na SPOT točki - zato te stvari preverite že prej, ne na mestu samem.
Ko pogoje izpolnjujete, gre postopek takole. Roki iz 2., 3. in 4. koraka tečejo hkrati - zato jih uredite v istem tednu.
Vpis opravite sami: prek portala SPOT na spot.gov.si ali osebno na kateri koli SPOT točki. Vpis je brezplačen. AJPES izda sklep o vpisu, vaš s.p. pa lahko zakonito posluje od datuma vpisa naprej.
Normirani odhodki niso samodejni - priglasiti jih morate sami. Priglasitev vložite skupaj s prijavo v davčni register pri FURS-u (eDavki), in sicer v 8 dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma od začetka opravljanja dejavnosti.
Če 8-dnevnega roka ne ujamete, se vam za celotno prvo davčno leto davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov - v tem letu niste normiranec. To pomeni, da morate za to leto voditi poslovne knjige in zbirati račune za stroške. Normirane odhodke lahko nato priglasite za naslednje davčno leto, v davčnem obračunu, ki ga oddate do 31. marca.
V istem roku - v 8 dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma od začetka opravljanja dejavnosti - se prijavite v obvezna socialna zavarovanja. Polni s.p. vloži obrazec M-1, popoldanski s.p. obrazec M-12; oboje uredite prek portala SPOT.
V istem roku FURS-u sporočite podatke o poslovanju: poslovne prostore, transakcijski račun in način vodenja poslovnih knjig. Oddate tudi obrazec DD-IPDO z oceno davčne osnove za prvo leto - na podlagi te ocene se določi akontacija dohodnine, zato naj bo ta ocena čim bolj realna.
V praksi boste potrebovali poslovni transakcijski račun - banke za poslovanje s.p. praviloma zahtevajo poslovni in ne osebni račun, poslovni račun pa se javno objavi v registru transakcijskih računov pri AJPES. Kaj natančno velja za vaš primer, preverite pri banki oziroma na FURS.
Pred izdajo prvega računa sprejmite interni akt o načinu izdajanja računov in dodeljevanju številk. Sprejeti ga morate preden izdate prvi račun, ne kasneje.
Davčno potrjevanje računov velja za gotovinsko poslovanje, kamor sodijo tudi plačila s kartico, spletna plačila (npr. Stripe) in podobna plačilna sredstva - ne le bankovci. Če vam kupci plačujejo izključno z bančnim nakazilom na poslovni račun, davčno potrjevanje ni potrebno.
Na SPOT točki preverijo le pogoje za vpis, ne pa pogojev za vašo konkretno dejavnost. Za nekatere dejavnosti potrebujete licenco, ustrezno izobrazbo, obrtno dovoljenje ali posebno registracijo - to preverite sami, preden začnete poslovati.
Ne pozabite tudi na tekočo evidenco izdanih računov in na hrambo izdanih računov - to velja tudi za normiranca.
Če zadnji dan roka pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s prvim naslednjim delovnim dnem - to velja tako za plačilo prispevkov in akontacije do 20. v mesecu kot za oddajo davčnega obračuna do 31. marca.
Ko je s.p. odprt, se obveznosti ponavljajo: za vsako leto poslovanja do 31. marca oddate davčni obračun za preteklo leto - tudi če ste poslovali le nekaj mesecev ali imeli malo prihodkov. Prvič vas to čaka marca v letu po tistem, v katerem ste s.p. odprli.
Vsak opravljen posel spremlja izdan račun - ta mora imeti predpisano vsebino, biti vpisan v evidenco izdanih računov in shranjen. Tu vam pomaga eSIMPLEE Fakturiranje: račune, ponudbe in dobropise izdate v nekaj klikih, evidenca izdanih računov nastaja sproti, dokumenti, izdani prek eSIMPLEE, pa se ob koncu leta v eSIMPLEE obrazec za davčni obračun vključijo samodejno in jih ni treba zbirati ali nalagati. Izdajanje je brezplačno do 3 izdanih dokumentov na mesec; če jih izdate več, so na voljo plačljivi paketi, ki hkrati pocenijo davčni obračun.
Pri davčnem obračunu vam prav tako pomaga eSIMPLEE: iz vaših izdanih računov sestavimo davčni obračun za normirani s.p. in ga pripravimo za uvoz v eDavke - obračuna ne oddamo namesto vas, v eDavkih ga pregledate in oddate sami. Priprava obračuna je plačljiva storitev, njena cena pa je odvisna od števila dokumentov v obračunu - cene so navedene v ceniku.
Registracija je brezplačna in traja manj kot minuto.