Nove spremembe zakonodaje za normirance v letu 2026?
Ali se obetajo novi popravki zakonodaje za normirance?
Komaj smo vstopili v novo leto in se privadili na spremembe, ki so stopile v veljavo s 1. januarjem 2026, že prihajajo s strani vlade nove informacije o morebitnih popravkih. Po le enemu mesecu uveljavljanja nove zakonodaje se zdi, da bi lahko vladna koalicija ponovno posegla v sistem normiranih odhodkov.
Govorice, ki so jih sprožile nedavne izjave predstavnikov vlade, nakazujejo na to, da so nekateri ukrepi, sprejeti konec leta 2025, morda preostri ali nepremišljeni. V nadaljevanju preverjamo, katere so glavne predlagane spremembe in kaj bi to pomenilo za vašo denarnico.
Nižji prispevki za tiste z manjšim obsegom poslovanja
Ena izmed najbolj zvenečih napovedi se dotika višine prispevkov za socialno varnost. Trenutni sistem določa, da je osnova za prispevke vezana na povprečno plačo, kar za mnoge podjetnike z nižjimi prihodki predstavlja veliko breme. Vlada zdaj predlaga spremembo za »male« normirance.
Predlog predvideva, da bi normiranci, ki imajo skupni letni promet nižji od 30.000 EUR, plačevali prispevke glede na zavarovalno osnovo v višini 60 % minimalne plače (namesto glede na zavarovalno osnovo 60 % povprečne plače v prejšnjem letu). To bi pomenilo bistveno razbremenitev.
Koliko bi znašali prispevki po novem?
Ker še ni dorečeno, katera minimalna plača bi se upoštevala kot osnova, obstajata dva scenarija za leto 2026:
Scenarij A (minimalna plača tekočega leta): če bi se upoštevala minimalna plača, ki velja v letu 2026, bi mesečni prispevki znašali približno 394,60 EUR.
Scenarij B (minimalna plača preteklega leta): če bi se, podobno kot pri povprečni plači, gledalo na minimalno plačo preteklega leta, bi prispevki znašali le 345,36 EUR.
Za primerjavo in občutek: v letu 2020 so minimalni prispevki za normirance znašali 401,98 EUR. Če bi obveljal kateri koli od zgornjih predlogov, bi to za najranljivejše samozaposlene pomenilo vrnitev na zneske, ki so celo nižji od tistih pred nekaj leti.
Tukaj pa opozarjamo, da bo prišlo do vakuuma v območju nekoliko nad mejo 30.000 EUR, kjer se bo posameznikom bolj splačalo zaslužiti 29.999 EUR, kot npr. 33.000 EUR, saj jim bo na koncu v žepu ostalo več. Če privzamemo scenarij B, kjer bi prispevki za »male« normirance znašali 345,36 EUR mesečno pod 30.000 EUR zaslužka, za »velike« pa ocenjenih 657 EUR v letu 2026, je to razlika kar 3.727,68 EUR letno v višini prispevkov. Če k temu dodamo še dohodnino, bo nekdo s 33.800 EUR letnega zaslužka na slabšem, kot nekdo s 29.999 EUR letnega zaslužka.
Ukinitev 5-letne prepovedi ponovnega vstopa?
Druga pomembna točka razprave je popravek zakonodaje glede izstopa in ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov.
Spomnimo: konec leta 2025 je bil sprejet zakon, ki je s 1. 1. 2026 določil strogo omejitev. Po tem zakonu normiranec, ki izstopi iz sistema (tudi če zaradi zaprtja s.p.), v sistem ne sme ponovno vstopiti kar 5 let.
Slab mesec po uveljavitvi pa je predsednik vlade, dr. Robert Golob, to določbo javno označil za napako, celo »bedarijo«, čeprav je koalicija tak zakon sprejela kljub ostrim opozorilom strokovne javnosti, katero so gladko malo ignorirali.
Nov predlog za reševanje te situacije predvideva presojo glede na prihodke:
Če ste zaprli s.p. in v času poslovanja niste presegli sorazmernega deleža omejitve prihodkov (ob trenutnemu limitu 120.000 EUR na leto, vi pa ste v 6 mesecih zaprtja zaslužili 60.000 EUR ali manj), bi lahko normirani s.p. ponovno odprli takoj.
V nasprotnem primeru, če ste limit presegli, bi veljala čakalna doba 3 davčna leta (namesto petih).
Previdnost ni odveč
Čeprav se predlogi slišijo obetavno, zlasti za tiste z nižjimi prihodki, opozarjamo, da gre zaenkrat zgolj za ideje in govorice. Nič še ni bilo uradno sprejetega v Državnem zboru.
Vlada je v trenutnem mandatu v skoraj vsakem koledarskem letu posegala v sistem normiranih s.p.jev in praviloma zaostrovala zakonodajo.
Spremembe za časa vlade dr. Roberta Goloba | Pred vlado dr. Roberta Goloba | Trenutno veljavna zakonodaja |
|---|---|---|
Nižanje meje priznanih odhodkov pri polnih normirancih | 80 % do 100.000 EUR | 80 % do 60.000 EUR |
Nižanje meje priznanih odhodkov pri popoldanskih normirancih | 80 % do 60.000 EUR | 80 % do 12.500 EUR, 40 % med 12.500 EUR in 30.000 EUR |
Nižanje meje zaslužka pri polnih normirancih | 300.000 EUR v dveh zaporednih letih | 240.000 EUR v dveh zaporednih letih |
Nižanje meje zaslužka pri popoldanskih normirancih | 300.000 EUR v dveh zaporednih letih | 100.000 EUR v dveh zaporednih letih |
Višanje davčne stopnje pri polnih normirancih | Celoten zaslužek obdavčen z 20 % | Zaslužek nad 120.000 EUR je obdavčen s 35 % |
Višanje davčne stopnje pri popoldanskih normirancih | Celoten zaslužek obdavčen z 20 % | Zaslužek nad 50.000 EUR je obdavčen s 35 % |
Dolgotrajna oskrba | / | 2 % glede na zavarovalno osnovo |
Obvezni zdravstveni prispevek | / | 37,17 EUR na mesec |
Omejitev vstopa v sistem normiranih odhodkov | / | 5 letna omejitev po izstopu |
Dvig meje za obvezen vstop v DDV sistem | 50.000 EUR | 60.000 EUR |
Minimalni prispevki | 451,41 EUR / mesec (2022) | 657 EUR / mesec (predvideno v 2026) |
Kot vidimo je vlada sprejela ogromno omejitev, znižala meje (navkljub visoki inflaciji) in - z izjemo dviga meje za obvezen vstop v DDV sistem s 50.000 EUR na 60.000 EUR - ni sprejela niti ene odločitve, s katero bi olajšala poslovanje normiranih s.p.jevcev. Zato - glede na to, da smo v volilnemu letu - je mogoče te napovedi razumeti tudi kot izključno predvolilne obljube.
Svetujemo vam, da s svojimi poslovnimi odločitvami ne hitite zgolj na podlagi teh napovedi. Spremljajte naš blog, kjer vas bomo obvestili takoj, ko (in če) bodo spremembe uradno potrjene.